Stojim na samotnem klifu, sanjam gradove.
Vidim obkrožajoče gozdove,
pod katerimi se klanja ocean.
Vidim plimovanje ter valove,
ki se dvigajo in spuščajo v bran.
Slišim tuljenje vetra v rafalih,
ki premikajo in prelamljajo veje.
Slišim odmeve divjih živali,
globoko v gozdu, onstran meje.
Vonjam svež morski zrak,
ki se nad gorovja vzpenja.
Vonjam goste meglice in mrak,
ki se ravnokar pričenja.
Okušam slanost v ozračju,
na brbončicah svojega jezika.
Okušam bridkost dežja v dračju,
ki vlažno se bosih nog dotika.
Tipam hladen, zrnat fliš
njegovo nerodovitno bolečino.
Tipam, kako iz rok ga nosi piš,
stoje zadnjič občudujem to milino.
Padam s samotnega klifa, v neskončno dolino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: shadyyy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!