Atlas
diši po česnu smolah
drevesnem soku za odtisi žensk
ki ob vodi nabirajo čemaž
možje podirajo kar jim
s humusom za nohti kaže
narava
okleneš se ženskih goleni
ležiš med svilenimi krili
njen hrbet se kot veriga
vtiska v muževino
diši po česnu smolah
drevesnem soku
brljav iščeš duplino
ne veš
da je nad atlasom pomlad
smehlja se ti z nasmeškom
ki ji ga že stoletja razpiraš
v krik
grizljano mladolistje vtiraš
v toplokrvno poraščeni trup
podrhtevajo ti krila v rokah
v brezzračju dupline
je sonar atavistična ostalina
razprt se zaletavaš
v blodnjaku oglodanih reber
ornitopter
obupuješ nad vzgonom
ker se ti iz kotičkov
pred stoletji naučenega nasmeha
ni cedilo materino mleko
osem minut traja
da svetloba presvetli stkana krila
da najdeš pot skozi moj sapnik
ali se pregrizeš skozi legendo
potemnelih zemljevidov
poravnaš hrbtenico
vdahneš
izdahneš
vdahneš
čemaž
drevesni sok
ne tič ne miš
ženske moški
Pesem, ki je s simboliko pomladi (čemaž) in celitve (smola), s postavljanjem večno neločljivih in samo občasno združljivih moških / žensk - podkrepljeno s simboli nerodnega letenja in počasnega spuščanja ... Pesem lahko dojamemo iskriv opis soobstajanja različnosti in ne(z)možnosti razumevanja, po drugi strani pa s svojo skoraj mitološko nagnenostjo v naravno in skrivnostnost, znova biserno privlači v svoj svet, da bralec strmi vanj in kasneje iz njega. Čestitke, Ana
Ana, hvala za pomladansko široko interpretacijo! In ==== ... Lp Jupiter!
Komentiranje je zaprto!
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
- 06. 04. 2014 ob 14:03
- Prebrano 976 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 399.34
- Število ocen: 12