O, ti glasba – zvočna podoba otroka
in tvoja Smrt v Brdih ponarodela,
si glasek sredi puščave, ki joka
iz objema vseh ljubezni razpela –
vere in upanja; uglašena oporoka.
Ti pesem teh božanskih not si smela
glorija pod taktirko preroka.
Hkratnost življenja v nebo si ponesla.
Premalo za sonet, preveč za dušo,
spet prekratke ljubezni je pevčev ta spev.
Onstran tisočletje odmeva pod rušo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Alboje
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!