Nisem vedela, da je skorja stare kjantarice

prekrita s tisoč zloženkami.

Kakor nisem vedela, da s strastjo

iskalca odkrivam skrivnost.

Tisti ki ve, kako mučno je čistiti spomine,

se mora znati upreti prahu.

Zagrabi me krpa in me tesno privije k sebi.

Izstopijo obledele črke davnega nasveta:

» La migliore medicina

   è il decotto di cantina.«

Res je, se počoham pod nosom.

Iz kleti voham krepke hlape.

Če smem izbirati med vinskimi

in žgano opojnimi, bi slednje zavrgla.

»Di Settembre e d'Agosto

bevi il vino vecchio

e lascia stare il mosto.«

Z vzbrbotano tekočino stečem

po sledeh dedovih predalov,

kjer se prebujajo speče steklenice

in od koder se iz zatohlih kotov

domačnosti umika sedanjost.

Tako je, kadar je zrak odrinjen

in sprejemamo pridobljeno.

Mošt še vre v krvi.

Andrejka