Kovačka
Pravi kovač ne pita jahača za ime konja.
Do križanaca i čistokrvnih se jednako odnosi.
Svakog potapša po slabinama.
Svakom se zagleda u oči
i očinski
niz dlaku ravna geometriju uzda,
sve dok konj sam
ne digne nogu.
Pravi kovač ne pita jahača otkad i dokle putuju.
Krčmarski razgovori ga ne zanimaju.
Hrđa il' sjaj na kotačiću mamuze
mu kaže sve o jahaču, a potkovica o konju.
Pravi kovač je slobodni umjetnik
i demokrata
koji s vatrenim krvotokom
u raljama kliješta mijenja
željeznu materiju i kuje sreću.
Zvonku sreću.
Dobro kuješ Poetesa, tvoji konji-pesmi so odlično podkovane, čestitke.
Hvala, Svit, kaj naj rečem .. za vaško življenje so še kr uporabne te moje kobile ;-)))
Lp, breza
He, očitno so tudi meščanom.
Pesem, ki na pretanjen način opeva pravega kovača, ki je le prispodoba za pravega peka, zdravnika, pesnika ... človeka. Na nevsiljiv način razkriva tudi slabosti tistih, ki se imajo za nekaj od tega, pa jim do pravosti manjka ... to, kar je napisano v pesmi. Čestitke, pesem, ki te zamisli in - daje upanje.
Lp, Ana
Kot zmeraj, ostajam brez besed ob tankočutnosti tvojih komentarjev. Hvala, Ana.
Lp, breza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 04. 04. 2014 ob 17:23
- Prebrano 1062 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 620.2