Če bil bi ptica, bi te vsako jutro prebudil z najlepšo melodijo,
če bil bi oblak, bi ti postlal najmehkejšo posteljo na nebu,
če bil bi veter, bi se ves dan igral s tvojimi dolgimi, mehkimi lasmi,
če bil bi sonce, bi našel tvoj obraz in z žarki božal te po licih,
če bil bi trava, povsod iskal bi korake tvojih bosih nog,
če bil bi reka, zapeljal bi te v svojo strugo in te odžejal z ljubeznijo,
če bil bi ribič, preplul bi vsa morja in oceane, samo, da v svojo mrežo ujel bi tvoj nasmeh,
če bil bi vsemogočen, bi ti ponudil vsa srca tega sveta, v upanju, da našla bi tistega, ki bije samo zate.
Bravo za zaključek! Pesem, ki se zdi, da je že slišana, da peigrava že slišane klišejske vzorce (no, roko na srce, saj tudi jih) nas na koncu potolaži in preseneti z neverjetnim obratom - ko se pisec iz posesivnega (še) neuslišanega ljubimca, ki bi naredil"vse Zanjo" naenkrat spremeni v Pravega Človeka - ki svoji oboževani privošči nekoga, s katerim bo zares srečna, četudi to ne bo on (no bere se tako,verjamem, da z namenom:). Iz Prešerna sicer že znana tema ( ... vso srečo ti želim, če ne z menoj, pa z njim :),
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mike
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!