V iskanju rešitve sem te spoznala,

prepričana sem bila,da ljubezen bo prava,

ta fant bo pravi,sem si rekla,

veš,da močna energija takrat med nama je stekla?

Skupaj v objemu čakala sva jutro,

zunaj hladna pomladna sapa, pri srcu pa strašno prijetno,

ob ptičjem petju, sva pisala nepozabno pravljico za naju,

vse dokler, se telo ni prepustilo tvojemu vprašanju.

Leta bežijo,nama prinašajo solze in smeh,

ne bi hitela,če takrat bi vedela,da vse kar imava je greh,

v nešteto prejokanih nočeh,je želja po tebi premočna bila,

z vsako utrjeno zvezdo sem obljubila,da eno ostaneva.

Ljubil si me a ljubezni vajeti v rokah nisi imel,

po meni hrepenel, v svoje misli si me ujel,

v svet si prvi me s sabo vzel,delil delček sebe,

vedel si, da  me boš vnel,ničesar nisem zahtevala od tebe.

V dneh pa,ko ni me bilo poleg tebe,

odšel si,še sam ne veš kam,ni te bilo strah teme,

v past si se življenjsko pošasti uspel uloviti,

s tem pa mene v umu in srcu zapustiti.

Danes ležim,kot sem včeraj že,

lahko upam,to ostalo mi je le ,

nadejam se zeleni utripajoči luči,

le ona zvesta vidi, kako močno srce trpi..

pomladno_jutro9