Kaj res nikoli ne bo drugače,

že dolgo vem, da glasba trga hlače,

da pa osamljeno srce tako zelo boli,

si kot mala deklica, nikoli ne bi mogla misliti.

Glas tvoj me s toplino je obdal,

dvignil krila, me prijazno božal,

še včeraj nikomur ne bi vrjela,

da začarala srce bo oseba,ki preprosto lepo bo zapela.

Zamižala sem in poslušala,

želela,da pesmi ne bi bilo slišati konca,

občutek letenja s pticami v zraku poznam,

neverjetno močna želja je zdaj ta,da tako bi letela vsak dan.

Vsake toliko sem na tla se spustila,

ti objeti me po dolgem času dovolila,

se strinjala,da napolniš me s toliko energije,

kot jo lahko moje srce vpije.

Bližino tvojo sem našla v nekaj kratkih nočeh,

trenutno izgubljena sem v tvojih igrivih očeh,

zdaj begajoča iščem pot nazaj k sebi,

kljub bolečini, pa tole pesem poklanjam tebi.

pomladno_jutro9