Februar (2014)

Led objema zelene popke

v konveksnem zrcalu.

Veter na ukleščene veje

cinglja melodije.

Dež čez noč preplasti oklepe.

Drevesa se sklanjajo k zemlji. Njihovi

zamrznjeni hrbti pokajo.

Hrib hrešči.

Debla se prelamljajo vzdolžno,

da sredice zijajo kot

vedno na isti strani odprte knjige.

Glavniki ležečih krošenj

češejo deročo reko.

Iglavcem odpadajo vrhovi.

Šopi iveri štrlijo iz lubjastih vaz.

 

svetla smrekovina

rahla borova rdečica

bleda bukovina

temna hrastova sredica

 

Nenadno odprte zakrnele oči gozda

strmijo v navpično nebo.

 

Februar (2014)

 

Led grli zelene pupoljke

u konveksnom ogledalu.

Vjetar s ukliještenim granama

zvonko muzicira.

Kiša preko noći presloji oklop.

Drveće se svija k zemlji. Njihove

sleđene kralježnice pucaju.

Brdo kriješti.

Stabla se slamaju uzduž

i nutrine zijevaju kao stalno

na istoj strani otvorene knjige.

Češljevi ležećih krošnji

češljaju deruću rijeku.

Četinarima otpadaju vrhovi.

Čuperci iverice srše iz drvenih vaza.

 

svijetla smrekovina

blago borovo crvenilo

blijeda bukovina

tamna hrastova srčika

 

Neočekivano otvorene zakržljale oči šuma

zure u okomito nebo.