
Si našel srečo? Mi pokažeš smer?
- obupal nad življenjem brez vrnitve.
Iskal izhod, zašel v še več ovir,
v napeti vrvi videl sled rešitve.
Čustva teptal, odrival jih od sebe,
zaprl se v svet prepoln gorja.
Sovraštvu pustil, da srce zagrebe,
potisnil dušo v zublje si pekla.
Osamljen. Mar je vredno biti kriv?
Dušil ljubezen, upe stran odgnal
Nemočen krik – družino si razbil!
Ko sodil si, pred rabljem sam si stal.
Leden bes tičal v mojih je očeh,
stisnjena pest - je vse zdaj izgubljeno?!
v noč stekel po neznanih si poteh,
zavrgel sanje, kot da je vseeno.
Opravil, ne da bi boril se zase,
dolgove pustil, jezo in nemir.
Slabič! – saj gledal si izključno nase.
Si našel srečo? Mi pokažeš smer?
Spet ena dobra, iskrena pesem, kot nekakšen dolg očetu ...
Kar se tiče forme pa nekaj nasvetov, Kaja. Predvsem poskusi skrajšati verze na recimo na 10, 11, največ 12 - odvisno od izbrane stopice), saj je to najboljša, preizkušena pot za efektivno izražanje v rimani formi. KO verze razvlečeš, se pojavijo nepotrebne besede, ponavljanja in mašila, pa klišeji se radi prikradejo v te odvečne prostore
... Npr. - samo 1. kitica:
Iskal si srečo, si jo našel? Mi pokažeš smer?
- obupal nad življenjem na poti brez vrnitve.
Iskal izhod, a našel si samo še več ovir,
v napeti vrvi videl si edino sled rešitve.
Si našel srečo? Mi pokažeš smer?
- obupal nad življenjem brez vrnitve.
Iskal izhod, zašel v še več ovir,
v napeti vrvi videl sled rešitve.
Poskusi za vajo skrajšati še ostale kitice. Prepričana sem, da bož znala to narediti tako, da bo prav ves smisel pesmi ostal isti :)))
Še nekaj: zelo pomembno. V slovenski skladnji ne obstaja besedna zveze "brez da bi" čeprav jo mnogokrat marsikje zaslediš, ampak to je pač NAROBE;)
takole bo prav:
S tega sveta odšel si NE DA BI boril se zase
(po moje obrajšano bi takole:S tega sveta Odšel si ne da bi boril se zase)
dolgove pustil, jezo in nemir.
Slabič! – saj gledal si izključno nase.
Si našel srečo ? Mi pokažeš smer?
LP, lidija
Odlično si skrajšala verze, predlagam le še par ritmičnih dopolnil:
Si našel srečo? Mi pokažeš smer?
- obupal nad življenjem brez vrnitve.
Iskal izhod, zašel v še več ovir,
v napeti vrvi videl sled rešitve.
Čustva teptal, odrival jih od sebe,
zaprl se v svet prepoln gorja.
Sovraštvu pustil, da srce zagrebe,
potisnil dušo v zublje si pekla.
Osamljen. Mar je vredno biti kriv?
Dušil ljubezen, upe stran odgnal
Nemočen krik – družino si razbil!
Ko sodil si, pred rabljem sam si stal ... (na ta način šele dobiš pravo rimo)
Leden bes tičal v mojih je očeh,
stisnjena pest, je vse zdaj izgubljeno.
v noč stekel po neznanih si poteh,
zavrgel sanje, kot da je vseeno.
Opravil, ne da bi boril se zase,
dolgove pustil, jezo in nemir.
Slabič! – saj gledal si izključno nase.
Si našel srečo? Mi pokažeš smer?
LP, Lidija
Hvala za svetovanje pri še zadnjih popravkih, zelo mi pomaga vse skupaj :)
Lp, Kaja
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: kaiiabonca
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!