Z drevesa jo je opazovala,
žrtev njena pa se tiho bala,
vztrajno čaplja je čakala,
saj ribo skrivala je skala.
Hitro se je odločila,
da izpod skale bo skočila,
to je plenilka opazila
in za njo pognala krila.
Nad potokom je letela,
kmalu jo bo dohitela,
le uteči riba je želela,
a že jo čaplja v ustih je imela.
Življenje si je treba izboriti,
nikar prehitro ga izgubiti,
želela riba je le biti,
a tudi čaplja mora se hraniti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: močo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!