
V drznih sanjah moj
oblak,
sonce, luna, zvezde, mrak.
Ognji ob reki, vonj po dimu,
konji hrzajoči.
Pletem sanje v tanke niti,
trava v sen pošepetava,
tamkaj steza, grm cvetoči,
in jaz tako
Sama.
Bosa stopim v rosno travo,
dvignem dolgo črno krilo,
z las razvežem tanko svilo.
Črni kodri sipljejo
beli prah zvezda.
Veter objame moj obraz.
Skozi kodre tanki prsti,
bele breze v dolgi vrsti
češejo brez ogledal
svoja upanja.
Sklenem roke preko prsi,
čutim utrip nemirne duše.
V roso sedem bosonoga
kot boginja brez oltarja
sebe si podarjam.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Marina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!