Neizmerno željo, da bi poletel,
sem prepoznal v čudnem položaju
kril, stisnjenih ob asfalt. (pa saj je komaj pomlad)
Neskončno hrepenenje, da bi živel,
sem zaznal v pogledu,
in solzo, ki je polzela. (pa saj je komaj pomlad)
Željo da bi zapel, sem slišal
iz zlomljenega kljuna.
Rad bi slišal mojih mladičev ščebet. (pa saj je komaj pomlad)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: srecok
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!