Odklepam.

Odlagam

vso kramo,

ki jo nosim

s seboj.

Polno vrečko hrane,

kot da prihajajo

hudi časi

in si moram

nabrati zalogo.

Proti koncu

meseca pa zmanjkuje

vsega, takrat

odprem omaro

in jem ostanek,

 ki sem ga hranila

celi mesec dni.

V domu,

z vrati

v središče mesta,

kjer nihče

ne sluti,

kaj se dogaja

za steno

na drugi strani

življenja.

A tudi oni

so praznih denarnic,

nakupujemo tako

le še cigarete

in črni kruh.

In ne oddaljujemo

se od doma,

ker s praznimi žepi

redkokam prideš

brez da bi izpadel

revež.

IŽ-lev