hlad vlažne zemlje mi umirja telo
glavo podpira šopek marjetic
mehka trava ovija moje ude
vonj narave vzbuja srečo in predanost
koder las zopet pobegne iz čopa
sonce trosi pege po moji bledi koži
in ji vdihuje življenje
svet je dober
svet je lep
izgubljam se v modrini neba
uf, jagoda :)))
vse lepo in prav do zadnje vrstice, ki pesem naredi za še eno (pre)sladko. Poskusi prebrati pesem brez zadnje vrstice. Če jo tako preberem sama, je par stopenj boljša in se preplasti še z drugimi popomeni, kot je tale tvoj prvotni - ljubezenski
... in šele taka postane pesem dobra.
LP, lidija
Najlepša hvala za komentar. Zadnja vrstica je res zelo "pocukrana", zato sem se jo po vašem predlogu odločila zbrisati.
Lep pozdrav, jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!