Prelilo se je nocoj srce po papirju
pustilo je pacasto, lepljivo sled.
Kolaž vseh možnih občutenj, hrepenenj
se je na koncu spremenil v madež.
Če pa bi znala ustaviti samo za hip
nebrzdanost tokov ki silijo ven,
ter uzreti takrat
obličja senc, ki v meni živijo
bi gledala jutri
ko spokoj me zbudi
(ob sebi)
prekrasno barvito krajino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: suverena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!