Dobro si upesnila ujetost sodobnega človeka in njegovo odtujenost. Razmisli malo, če ne bi zaključila morda takole:

Zunaj, kot da je vojna,

se sliši trušč korakov.

Eno nadstropje nižje je samica. 

S tem bi dosegla še boljši učinek. Kaj praviš?

Pa še namesto se ne prevržejo - se ne prevrnejo?

Lp A

Pozdravljena Andrejka,

ti znaš odlično pisati, morda bi ravno zato bilo dobro, da ti sledim,

da napišem in popravim. Hvala ti, bom napisala tako.

Želim  ti lepe pomladne dni,

hope