V zlato okrasno vrečko
si shranila svoje srce,
svoje drobno plišasto srce,
napolnjeno s pšeničnimi zrni.
Podarila si mi ga za valentinovo
in jaz sem ga ponosno položil
na svojo nočno omarico.
Počivalo je tam do gregorjevega,
dokler ga ni našla moja mati.
Ni odprla zlate vrečke,
samo z roko je pretipala vsebino.
Zdela se ji je sumljiva.
Naslednji dan me je obtožila
posedovanja marihuane.
Jezno sem stekel dol po stopnicah
v svojo sobo, vzel zlato vrečko s tvojim srcem,
se vrnil v kuhinjo in jo odprl,
da je z viška iz nje padlo na tla
tvoje ubogo plišasto srce in rekel:
“Prekleti bodite iz srca globin,
mati, mati!
Prekleti bodite iz srca globin,
ker vi ste hoteli tako – o!”
pesem z idejo. Taka, ki se začne nekoliko romantično, potem pa se realistično zasuka in arhaično konča.
Kaj vse nosi s sabo (zgodbo o novi ljubezni in posesivni materi ...) pa vidi vsak bralec sam.
Zabavna :)
LP, lidija
Čestitam, Matej :)
Dobra in izvirna pesem, z veseljem sem jo prebrala in še se vrnem.
Lp, Lea
Dober zapis,
prekletstvo matere mi ni všeč.
Poslano:
25. 03. 2014 ob 16:08
Spremenjeno:
25. 03. 2014 ob 16:11
Prekletstvo matere ti mora biti všeč,,
ker je to citat iz stare škotske balade z naslovom
EDVARD
“Kako da imaš krvav svoj meč?
Edvard, Edvard!”
Kako da imaš krvav svoj meč,
kaj tožen si tako? – O!”
“Sokolu sem glavo odsekal preč,
mati, mati!
Sokolu sem glavo odsekal preč
za njim mi je hudo – o!”
“Krvi ni take sokol imel,
Edvard, Edvard!
Krvi ni take sokol imel,
izprašaj svojo vest – o!”
“O, konju sem življenje vzel,
mati, mati!
O, konju sem življenje vzel,
a bil je žlahten, zvest – o!”
“Že star je in nadložen bil,
Edvard, Edvard!
Že star je in nadložen bil,
to ni, kar te teži – o!”
“O, svojega očeta sem ubil,
mati, mati!
O, svojega očeta sem ubil,
to je, kar je bilo. O!”
(Tu potem še nekaj jamra o kazni, ženi, otrocih in gradovih, nakar …)
“A kaj daš materi v spomin?
Edvard, Edvard!
A kaj daš materi v spomin,
moj sin, povej še to – o!”
“Prekleti bodite iz srca globin,
mati, mati!
Prekleti bodite iz srca globin,
ker vi ste hoteli tako – o!”
Ne, ni mi všeč,
tvoja pesem brez tega (vsiljenega) dodatka je izvrstna.
Mogoče res, pa vendar, brez tega dodatka je ta balada sploh še balada?
Razumem tvojo dilemo. Čas je najboljši razsodnik in filter. S tem dodatkom si pesmi ddodal zarotitveno kodo, precej temačno, ustvarjalec mora razmišljati o posledicah, kajti vse kar počnemo ima svoj povratni učinek.
Kot sem rekel, pesem je odlična, tudi konec z razstresitvijo žitnih zrn ima globok simbolen pomen,
vse dobro voščim.
urednica
Poslano:
26. 03. 2014 ob 19:24
Spremenjeno:
26. 03. 2014 ob 20:17
Matej, zamislil si si pesem, pri kateri ima tisto z materjo malo ciničen zaključek (malo karikiran, v obupu nad odnosom). Meni se zdi efektivno in prav zaradi tega dela se mi je zdela pesem vredna izpostavitve, saj predstavlja ironično-tragični obrat na izviren način, malo "cankarjanski ". Seveda pa ima lahko vsak bralec svoj pogled in vsak zase čisto racionalne razlage zanj (svoje seveda).
Lp, lidija
v tistem plišastem srcu vidim travo :), koga zdaj ti to----:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!