Moji udovi su kotači mrtvačkih kola.
U vražjoj koži prevozim nepokvarljive kosti.
S kostima se preživljavam.
Meso se samo odvaja.
I srž glatko sklizne s jezika.
S kostima se da preživjeti.
Moje kosti su glazbeni instrumenti
božansko oružje
i ofingeri
za svakodnevno putovanje.
Ne volim peglanje, tvrdim
da sve što treba, samo se istegne
kad se pravilno objesi.
Poslano:
23. 03. 2014 ob 19:22
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:53
Super pesem , obešenjaško kočijaška ...ni ti treba peglat, tebi kar samo uspe.
Lp A
Hmmm ... če bi vsaj, toda če ti tako rečeš pa naj bo, hehehe. Hvala, Andra.
Lp, breza
urednica
Poslano:
24. 03. 2014 ob 18:45
Spremenjeno:
24. 03. 2014 ob 21:15
Pesem, napisana s pozicije nekoga, ki si obešenjaštvo (in črni humor) lahko privošči, ker točno ve, zakaj to dela. Prava beseda pade na pravo mesto in glej - pesem, ki pribije!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!