mogoče pa ji je prišlo
si mislim ko gledam
staro ženšče kako se zvija
in stoka na plastičnem stolu
avtobusa

golob

je sedel na pokvarjeno luč
ki ji ne morem reči ulična svetilka
ker bi uničila
sivino in rjo
ki leze po nečem
kar je bilo nekoč
mogočno železo

še vedno stoka
ne morem si kaj
da ne bi v ušesa vtaknila
slušalk in gunse navila do konca
nehaj že
si mrmram od trkanju na nebeška vrata
in ona
stoka

dokler ne ugotovim
da mi kaže goloba
ki kljuva
rjo

in vem
da veva
da bo
prišla

smrt

Helena Zemljič (MalaSenca)