moja Atmica se
izmotava kao list
iz ljuske propupane grane
zna da granule sunca nikad ne promaše
vječnost pjeva
i kad šuti
pjevica perjem pjevuši
šutim
i uhom oka slušam
što li mi to pokušava reći
svjetlošću od smiraja
do smiraja
dok za sobom lagano kaskam
Poslano:
23. 03. 2014 ob 08:41
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 10:02
mmmmmmmm.....
Lep pomladni pozdrav, Brezi!!!!
Majda
mmm, kako pomirjajoče brbotaš, sem te prav vesela, dragi Potoček :-))
urednica
Poslano:
23. 03. 2014 ob 18:05
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 18:41
Všeč mi je Atimica, pa naj bo duša, sebstvo, ego, vse v enem ;) in to prebujanje, ki je vgrajeno v naravo, ki mu nič ne more preprečiti poka brstja in rasti, čeprav se vse dogaja v tišini in besede ničesar ne morejo spremeniti, lahko le tiho s(l)edimo. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!