OTISCI

Ustajao sam noćas

Dozivale su i osvrtale se
Tamne šume bez očiju

Žele ponekad da im krišom
U zlatnim kosama svijeću zapalim

U tuđim je rukama titrao plamen
Dok sam unutarnjim plovio morem

Tiho i dugo netko je pričao o zagrljajima
Koji se nisu desili u dalekim
Spavaonicama iza kuće

Možda je samo zašumio val
Podno stijena pa se čempresi crni
Vinuli u nebo licima opskurnim

Ustajao sam noćas
Lupalo je na vratima

Jesu li nepoznati prsti otkrili otiske
Stopalâ ujutro dok sam još spavao

Tajna je namignuvši šapne mi
Vrtni patuljak i okrene se umoran
Od nepomičnosti

Okamenjen i blijed
Gotovo neprepoznatljiv
Kao da više nije bio od bračkog kamena

To noč sem vstajal

Temni gozdovi brez oči

So vabili in se ozirali

Občasno želijo da jim skrivaj

Prižgem svečo v zlatih laseh

V tujih rokah je drhtel plamen
Ko sem plul po notranjem morju

Nekdo je potiho in dolgo pripovedoval o objemih
Ki se niso zgodili v oddaljenih
Spalnicah za hišo

Morda je zašumel le val

v podnožju skal pa so črne ciprese

zletele v nebo z zasenčenimi obrazi

To noč sem vstajal

Tolklo je po vratih

Mar so neznani prsti odkrili odtise
Stopal zjutraj ko sem še spal

Skrivnost je  mi mežikajoč prišepne

Vrtni palček in se obrne utrujen
Od nepremičnosti

Okamnel in bled
Skoraj neprepoznaven
Kot da bi ne bil več iz bračkega kamna

LP, L