Prelet brlenja
Njene noge so modrejše od spomina,
s katerega polovim trstičje.
Razpihano krilo valovi kolena.
Kot poljana.
Kot mesečnik sanje v vozičku.
S pogledom premaknem roko,
da obvisi kot nedokončana pesem.
Zbujena grabi svilo drvečega vagona.
Odpiram sobane,
da iztečejo sokovi.
Preskakujem satovja belih prsi.
Polna bredem k robu,
pod katerim trgam slutnje.
Izsekavam pragozd strahov.
Moji so brezupi in zelenja.
Nasmihanje z rahlo našobljenimi očmi.
Moj je zadnji prelet brlenja.
Vedrim pod nadstreškom zoranega čela.
Očiščena mečem koščice
in zadenem koš, ovit v pajčevino.
Ozrem se k njej, zavrteni.
Na šahovnici si pomahava z najino besedo.
Vesna, krasna pesem!
lp, Essentia
Talitha Jaguar :-)
Lp,
Vesna.
Pesem, ki je namerno zakodirana v brlenje, ki lahko pomeni nemoč pri odstiranju bistvenega, močnejšega in silovitejšega od tega, kar zmorejo povedati besede / pesmi. Tudi ta njenost / mojost je morda le notranji pol istega bitja. Pesem, ki jo je treba večkrat prebrati, da te zajame njena atmosfera in se začnejo razpirati simbolni svetovi. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 18. 03. 2014 ob 18:57
- Prebrano 1228 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 640.4