Prelet brlenja
Njene noge so modrejše od spomina,
s katerega polovim trstičje.
Razpihano krilo valovi kolena.
Kot poljana.
Kot mesečnik sanje v vozičku.
S pogledom premaknem roko,
da obvisi kot nedokončana pesem.
Zbujena grabi svilo drvečega vagona.
Odpiram sobane,
da iztečejo sokovi.
Preskakujem satovja belih prsi.
Polna bredem k robu,
pod katerim trgam slutnje.
Izsekavam pragozd strahov.
Moji so brezupi in zelenja.
Nasmihanje z rahlo našobljenimi očmi.
Moj je zadnji prelet brlenja.
Vedrim pod nadstreškom zoranega čela.
Očiščena mečem koščice
in zadenem koš, ovit v pajčevino.
Ozrem se k njej, zavrteni.
Na šahovnici si pomahava z najino besedo.
Poslano:
18. 03. 2014 ob 21:55
Spremenjeno:
19. 03. 2014 ob 07:32
Vesna, krasna pesem!
lp, Essentia
Essentia :-)
Lp,
Vesna.
Poslano:
20. 03. 2014 ob 21:51
Spremenjeno:
20. 03. 2014 ob 23:26
Poslano:
21. 03. 2014 ob 00:06
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 20:22
Talitha Jaguar :-)
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
23. 03. 2014 ob 16:46
Spremenjeno:
23. 03. 2014 ob 22:11
Pesem, ki je namerno zakodirana v brlenje, ki lahko pomeni nemoč pri odstiranju bistvenega, močnejšega in silovitejšega od tega, kar zmorejo povedati besede / pesmi. Tudi ta njenost / mojost je morda le notranji pol istega bitja. Pesem, ki jo je treba večkrat prebrati, da te zajame njena atmosfera in se začnejo razpirati simbolni svetovi. Čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
:-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 18. 03. 2014 ob 18:57
- Prebrano 1115 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 640.4
- Število ocen: 17