Nocoj sem sanjala hudiča,
ujel je živega mrliča,
z verigami rožljal je okrog,
topotal s kopiti vražjih nog.

Da pekla ni, je zagotavljal,
nebesa zemeljska obljubljal,
ljubezni čudežne, vabeče,
bogastva v denarjih sreče.

Le eno je hotel plačilo,
le pičlo to zagotovilo,
da v življenju in temni ruši
odpove se miru v duši.

Hudič pokaže mu zrcalo,
oko takoj je prepoznalo,
da sam vrag ima moj obraz,
mrlič pa tak je kakor jaz.

Le kaj prinašajo te sanje,
ko smrt in vrag stopita vanje,
naj mi pojasni šopek časa,
vedeževalka iz oglasa?

Ida Semenič- adisa