V sferah živeč,
leno se pretegujemo do njihovih meja.

Opiti od bobnenja lastnih utripov v ušesih
prevzeti z očem ugajajočimi oblikami
ki le lastnih podob so odmevi
v umu šepetamo si:
Neponovljiv je moj obstoj.

Ko pa zaskeli
v zaprtih srceh neznane vrvi tok
se zavemo, da preživimo
le če se odpremo.

Samo zaradi teh bolečin
zazvenijo smislom
melodije naših življenj
ko skupaj v ogrlici bivajoč
se naenkrat zavemo lepote
neskončnosti na katere vratu
se sfere biserno lesketajo.

suverena