zelo, zelo dobra pesem! Pripisala sem nekaj "popravkov". Upam, da ne zameriš.

lp, essentia

Za okni ni smeha,

sama resnobnost,

bolečina prelita z vinom,

vznemirjenje

se ovija v dim cigarete.

Na piedestalu mlahavo leži

sluzasto častihlepje,

mrzli kovanci   

in grešna misel.

Pod mizo pa strah,

zla slutnja usode.

Mrtev bog nad oltarjem,

ogledala nalašč umazana...

V predpražnik gost obriše resnico

s svojih čevljev,    (morda tu ni potrebna razlaga- s čevljev)

da slučajno ne stopi z njo vred

in tako za vrati povzroči preplah.

Maske plešejo

svoje srhljive igre,

za gosto tkano zeleno zaveso;

pust je praznik (in)?

sleherni dan.

V temno brezno se pogreza

hiša brezupa.

Hvala za komentar,Essentia,mi veliko pomeni,bom razmislila,kako popraviti.

pozdravček,

solza

 Eno vprašanje, solza:  "da slučajno ne stopi z njo vred ...(?)

  najbrž si mislila  "vstopi"

Odlična pesem, temna in ne preveč optimistična, a močna in sporočilna. Pust kot praznik, ki je v posameznih hišah praznik (ničevosti) vsak dan ... prispodoba hinavščine in laži ... Pa vendar življenje teče dalje, dober opazovalec (pesnica) pa ga lepo ovekoveči v pesmi.  Čestitke.  Predlagam, da izpustiš zadnji del:

V temno brezno se pogreza

hiša brezupa.

Ker že prav vse nameravano poveš že pred tem zaključkom.

  Lp, lidija

Najlepša hvala za komentar in čestitke,Lidija.

Res je,mislila sem,da gost vstopi v hišo in ne stopi.

Brišem zadnji del.

Še enkrat hvala :)

P.