Napredujem med mlini na veter

in skozi njihove sence

Vztrajam

v začrtani smeri

na namišljeni poti

Pozorno spremljam

kompas

notranjih glasov

in zunanjih okoliščin

VETRNA KRILA

kljub temu presenetijo

Takrat ko se jim uspem izmuzniti

ko sem trdno prepričan

da poznam že vse zvijače

me običajno prežarči spoznanje

da ves moj trud

obvladovati svoj položaj

pripomore zgolj temu

da organizirano tavam

po neznanem prostranem polju

In da je izbira poti pravzaprav le

stvar zadovoljitve potrebe po krmarjenju

V resnici je vsaka pot prava

ker cilj vem kako izgleda

ne vem pa

kje je

Zaključim da je edino pomembno

izogibati se šumečim krilom

Milan Novak