Moja pesem

še vedno

lebdi v zraku,

vidim jo če zaprem oči,

takrat mi je na dosegu

roke, srca,

takrat je živa

kot gepard čaka,

da poleti

hitro in daleč,

tako da vsa utrujena

 se znova vrne

k meni,

da jo pobožam,

da ve da je moja,

da pri meni

ima varen pristan.

Včasih jo spustim,

na ogled,

na prostornost,

ki je v zraku ne zmanjka,

takrat znova oživi,

le sedaj je utrujena

od oči in lebdenja,

sede mi v misli nazaj

in zaspi.

IŽ-lev