Z občutkom
Na vrtu besed
se orje z občutkom,
da ne polomimo stebel.
Zima jih preizkuša,
tiha drevesa
se z vsemi koreninami
držijo zemlje,
zevajo od zaspanosti
hladne noči,
Pol sveta spi,
pol je budnega,
kjer je nekje sonce
je na drugi strani tema,
ki ustvarja sanje
in umirja misli.
Ponoči se spi,
jaz pa še vedno blodim
kot pri belem dnevu.
IŽ-lev
Poslano:
14. 03. 2014 ob 11:09
Poslano:
14. 03. 2014 ob 14:48
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 14. 03. 2014 ob 03:17
- Prebrano 542 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.8
- Število ocen: 2