
Nisem edini ki mu je hudo
nisem edini ki živi od sanj
množica nas tava izgubljenih
med jutrom in dnevom
odločno predolgo nočjo
a nekoč je nekdo izjavil
življenje je lepo ker je nepredvidljivo
in zaenkrat živim zaradi teh besed
zaradi teh besed si drznem upati
vztrajati čeprav bi bilo lažje obupati
dvigniti roke in ponikniti
tam od koder ni povratka
kjer bolečina ne pride več do živega
a tam se tudi zgodba konča
ker tam ni upanja niti sanj
a dokler bom upanju slišal utrip
lahko tudi sanje
postanejo več kot le to.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!