1.

vsa ta zmešnjava krohotanja slišiš ta klic pomlad

tvoje brstenje greje čas zorenja preproste besede

vaših mož obrazi žene z otroki ne pojdejo

v smrt spet gredo nazaj v žene

v dom dotika rok v imenu rože darovanje

je med nami prah in pepel belega goloba vidim

kot opoj se dviguje vonj mlade breskve

2.

neosedlan bom jezdil konja preden ga ubijem

bom držal v rokah meč krvav krvi človeka

cukrčke ponudil bom komurkoli v limonadi

nekdo čez noč namoči

3.

Moj mrtvaški prt boš beseda,

goreča grmada mojega telesa boš pesem,

če mi obljubiš tišino, kadar hočem imeti mir v sebi.

Žal se ne spominjam zakaj,

če bom nag in resničen,

zakaj posušam vse to razumeti.

pirantri