ODHAJANJA 3
Po utrujenem kolovozu se ziblje voz.
Nanj legajo sence plašnih vej.
Venci razpletajo
trakove poslednjih misli
in pijejo medičino lepljivih rož.
Med dlanmi pestujem luč,
ki se poceja preko robov,
brli in ugaša.
Kakor slabotno upanje
stopam za tabo,
v objem Kraške zemlje,
ki te bo sprejela vase.
Sem le votla pesem,
ki ti prihaja naproti.
Všeč mi je tudi to odhajanje. Morda bi odstranila le "z vsakim utripom" in "z dotikom groze", se mi zdi da pesem na tistih mestih ne potrebuje dodatne dopolnitve. Kaj meniš?
Lp, Ana
Res je Ana. Hvala za nasvet.
Popravljeno.
lp, Essentia
Pesem poslavljanja in odhajanja, vse tako počasno drseče, kot vosek, zapisano zanimivo in predstavljivo, hkrati pa prebuja občutja. Čestitke,
Ana
Hvala Ana za podčrtanko in lep komentar!
lp, essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 11. 03. 2014 ob 12:04
- Prebrano 986 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 689.4
- Število ocen: 20