Čistim lastno dušo,
na kateri se je nabral prah tekom let.
S čistilom za okna našpricam steklene stene,
skozi katere so v notranjost od nekdaj gledale tvoje oči.
Ko si šel mimo, si neopazno pogledal v izložbo,
kot da občuduješ razstavljene predmete,
v resnici pa si vedno le prečekiral svoj izgled.
V višavah sem gradila mogočne gradove
in počasi postajala všeč tudi sama sebi.
Zmečkam časopisni list in z njim z gibi
navzgor in navzdol počasi zbrišem čistilo
s steklenih sten moje duše.
Ko si se sprehajal mimo, sem vedno mislila,
da občuduješ notranjost izložbe
in čeprav je bila ta vedno lepo urejena,
si bil ti urejen še bolj -
znova in znova ti je bilo okno le ogledalo,
da si v njem občudoval sebe.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!