ne znaš se obleči
v srajco človeka
s pljunki
posvojene krastače
na bedrih

ne moreš piti
iz posode ženske
stoječe pred grobom
svojega jabolka

ne poznaš
ritma dihanja moškega
odvisnega od kraljic
ki so izgubile
žezlo in ime

nočeš poslušati
kričanja kosti teles
ki ne nehajo upati
v konec pregona in morije

ne zmoreš preplavati
ožin na črti
ki navidezno povezuje
miselne kontinente

vidiš le svet
pred svojimi očmi
v vseh drugih
si lahko le turist

modricvet