Trajnica mi je zasedla stene,

pol omare je poraščenega,

kot bi imela angleški vrt,

ne čutim več stene,

na pogled je, kot bi jo roža zgrizla

le strop je ostal s pajčevino.

In ko se zagledam v to

veliko dolgo rožo

dobim občutek svobode.

In naenkrat zaslišim

sosedove korake

kako se premikajo

nad mojo glavo.

On posluša slake,

jaz pa samotno pesem

ozelenelega cvetja.

Tiho je.

IŽ-lev