Utesnjena

Zjutraj napovedujejo vreme in veš, da zmanjkuje vode,
ker si si zvečer oprala lase.
Slišiš o poboju šolarjev v Franciji in te stisne,
kaj če nekdo pride sem in ti umori že skoraj odrasle otroke?
Oprezaš za vogali hiše. Prisluškuješ.
Med vožnjo v službo govorijo o zarotah.
Vidiš, kako jih kujejo, na ulici, v gručah, v parih, posamično.
Ves svet se je zarotil proti tebi.
Izpuliti ti hočejo denar in zmerjajo te, da potrošiš preveč,
ker delaš v javni upravi.
Policaj na križišču ves čas gleda samo tebe,
komaj prestaviš v prvo, da zaviješ v ulico,
kjer je znova nekdo parkiral na tvoje mesto.
Avto naposled pustiš pred nakupovalnim središčem in
z mestnim avtobusom s polurno zamudo vstopiš na oddelek.
Izčrpana se sesedeš za pisalno mizo.
Dopisi, ki nimajo štemplja, se pojavijo pred teboj
kot opomin, grožnja.
Sodelavec te povabi na kavo, očitaš mu zavajanje
(poknjižiti moraš še včerajšnje papirje).
Ko ti šef ob odhodu z dela pridrži vrata,
se obrneš in greš v pisarno še za eno uro
(nekaj pomenljivega je bilo v njegovem pogledu,
pomisliš: ne trudim se dovolj).
Pod večer prideš domov in si na čelo polagaš obkladke.
Otroci te ne razumejo. Od njih veje kljubovanje, zmerjanje, upor. Bojiš se njihove mladostne nadutosti, enozložnih lajajočih odgovorov in nenehnih potreb.
Hočejo denar za kino, za učbenike, za predstavo, za ure vožnje, za jopič, za nove čevlje, za izlet.
Zvečer se zgrudiš v posteljo
in podoživljaš trenutke dneva,
ki se nizajo kot zdravemarije rožnega venca.
V snu blodiš po brezkončnem hodniku temačne galerije
s križem na vsaki sliki. Obrazi trpečega, pokapljani s krvjo, oči obrnjene k nebu, usta ukrivljena in suha.
Čakaš, da zaječi zemlja globoko pod teboj.
Takrat se pričnejo pretakati tekočine mesta in nevidni ljudje te pomirjajo z vsakdanjo rutino.
Veš: zbudila si se v novo jutro.
In začenja se vse od začetka.

Ana Porenta

Lea199

Poslano:
09. 03. 2014 ob 10:15
Spremenjeno:
09. 03. 2014 ob 13:03

Vedno znova berem in vedno bolj mi je všeč, istovetim se z "junakinjo", ki je vržena v kaos današnjega časa. Sicer pa, kaj vem, morda je bilo vedno tako, le na drugačen način.

Všeč mi je tudi forma, ki ni forma, ampak samo oblika prosto napisane pesmi. Ravno včeraj sem brala nekaj podobnega, pesem Milana Petka Levokova, seveda v med platnicami. Morda se lotim česa podobnega, me zelo mika, in če vsaj za silo pišem prozo, mi morda rata.

Čestitam ti za to pesem, Ana!

Lp, Lea

Zastavica

jagodanikacevic

urednica

Poslano:
09. 03. 2014 ob 13:49

...i opet, u novi krug! Zelo lepa pesem.

lp

Jagoda

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 03. 2014 ob 17:46
Spremenjeno:
09. 03. 2014 ob 18:37

Hvala, Lea za poglobljen in zanimiv komentar in tebi, Jagoda, za lep odziv.

Pesem je iz cikla Deklice, le da mi je od začetne ideje (pred leti), ko naj bi se  "junakinje" ločevale po barvah, teh zmanjkalo in sem jih začela naslavljati tudi drugače (bolj s pridevniki). 

Lp, Ana

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
10. 03. 2014 ob 21:11
Spremenjeno:
10. 03. 2014 ob 22:05

Zame je Utesnjena brezbarvna deklica, življenje jo je tako razbarvalo, da ji niti noči ne povrnejo barv, ki jih je nekoč morda nosila. Spet ena izmed tvojih pesmi, ki tako dobro določi položaj, status in tudi počutje ženske, ki jo trenutno upesnjuješ; ja, zdi se mi, da delaš prav to: celo (NJO ) vsakič posrečeno določiš, da nam postane tako blizu, kot bi jo od nekdaj poznali in zazdi se nam, da jo srečujemo nekje na svoji poti ...

  LP, lidija


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 03. 2014 ob 22:06

Lidija, hvala za ta lep uvid.

Lp, Ana

Zastavica

lovrenka

Poslano:
14. 03. 2014 ob 21:20

kako na drobno si naslikala to kar nas čez dan utesnjuje in ko pride novo jutro se krog utesnjenosti nadaljuje.  Ja, tako živimo ženske, vsaj večina.

čestitam

lovrenka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Ana Porenta
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)

Pesmi

  • 08. 03. 2014 ob 23:22
  • Prebrano 965 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 509.96
  • Število ocen: 14

Zastavica