Prebudil sem te

pravzaprav vonj po kavi

in to jutro sem bil hitrejši

tokrat sem jaz gledal tebe

kako se prebujaš

in ne ne vstajaj še

počakaj še za trenutek

da se nagledam oči

še vedno dišečih po sanjah

resnično nikar še ne vstajaj

ker nikamor se ne mudi

naj dan počaka

saj je jutro komaj odprlo oči

meglica pa še objema reko

zato nikar ne hitiva

dovolj je še časa za poti.

igor žuravlev