Glej, tajnostno ta sipka bolečina
z nežnim šumom lije neprestano,
v valovih kakor melodija niha
vekomaj iz znanega v neznano.
Že jutranja svetloba se nagiba,
cvetove črne v srcu mi drobi,
na vekah se brez nehanja razbija
kot sapa bolečine in slasti.
Korak nad brezno časa je pretveza,
da del svetlobe žive bi ujel;
življenje se iz mojih rok ugreza
in tu na sredi ves sem onemel.
Sem v sebi zrasel mnogokrat premnog,
da za trenutek bil bi sklenjen krog.
Poslano:
08. 03. 2014 ob 16:20
Spremenjeno:
08. 03. 2014 ob 16:39
Bravo!
l.p.
Tudi meni je všeč, gladko teče in izbranih besed ji ne manjka.
Lp A
potrebuje še kakšen popravček v formi do popolnosti
Glej, tajnostno ta sipka bolečina
z nežnim šumom lije neprestano,
v valovih kakor melodija niha
in prebuja mi z udarci rano.
prebuja ob udarcih mojo rano (enajsterec, začetni zlog nepoudarjen))
Že jutranja svetloba se /nagiba/razvija,
_/že črne cvete/ cvetove črne v srcu mi drobi, (da ne bo dvakrat beseda "že")
na vekah se brez nehanja razbija ( ker razbija ni rima na nagiba)
_kot sapa bolečine in slasti.
_v drugi kvartini je pomanjkljivost tudi deseterec namesto enajsterca v dveh verzih, kar sicer ni tako zelo hudo ... pa še rima na ii)
Korak nad brezno časa je pretveza,
da del svetlobe žive bi ujel. (10)
Življenje se iz mojih rok ugreza
in tu na sredi ves sem onemel. (10)
Sem v sebi zrasel mnogokrat premnog, (10)
da za trenutek bil bi sklenjen krog. (10)
Škoda, ker sonet je drugače vsebinsko poln.
LP, lidija
Poslano:
09. 03. 2014 ob 20:50
Spremenjeno:
09. 03. 2014 ob 20:58
v kvartinah sem namenoma uporabil asonanco, ne rime, ker se mi zdi, da se sliši zanimivo, saj se bolj poredko uporablja ...
skozi celotno pesem pa sem želel menjavo enajsterca in deseterca, ki se v zadnjih dveh verzih ni ravno izšla. pa sem raje pustil, ker se mi je zdelo da se sliši v redu ... imaš morda kakšen predlog?
hvala za šesti verz, bom popravil :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: log
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!