Atlantik

Naiven dotik sem ti prilepila na čelo,
da bi sedem hudičev zbežalo izpod
slanih prstih konic, ki v sebi nosijo morja.
Pa se je izgubil, preden je dosegel
obalo, ki je ni videl že leta. Zaspal je
na hrumečih valovih in pel svoje sanje -
dalje, v neskončnost pasti in utvar.

 

In še zdaj ne vem, če si ga nazaj poslal ti,
ali je preprosto pozabil na kompas
že dolgo preden se je rodil …

Helena Zemljič (MalaSenca)

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 03. 2014 ob 18:48

LittleShadow, vsa tale tripičja, ki si jih začela nizati že v naslovu, se zdijo odveč. Morda piscu pomenijo zamolčanje logičnega, bralcu pa sugerirajo nekaj nasprotnega - da pesnik pravzaprav ne ve, kaj bi rad postavil v pesem. Tripičja je treba zelo skopo in zares odmerjeno ( s točno določenim razlogom, ki je jasen tudi bralcu) uporabljati, drugače kaj rada pripomoroje k temu, da bralec dobi o pesmi napačen vtis.

LP, lidija

Zastavica

Helena Zemljič (MalaSenca)

urednica

Poslano:
05. 03. 2014 ob 20:56

Na to (po pravici povedano) niti pomislila nisem ... zame so tripičja samo zamolki.

Če pa prinašajo tudi nejasnosti, lahko seveda popravim. :)

LP, Shadow


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Helena Zemljič (MalaSenca)
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)

Pesmi

  • 05. 03. 2014 ob 18:18
  • Prebrano 586 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 187.44
  • Število ocen: 5

Zastavica