Naiven dotik sem ti prilepila na čelo,
da bi sedem hudičev zbežalo izpod
slanih prstih konic, ki v sebi nosijo morja.
Pa se je izgubil, preden je dosegel
obalo, ki je ni videl že leta. Zaspal je
na hrumečih valovih in pel svoje sanje -
dalje, v neskončnost pasti in utvar.
In še zdaj ne vem, če si ga nazaj poslal ti,
ali je preprosto pozabil na kompas
že dolgo preden se je rodil …
LittleShadow, vsa tale tripičja, ki si jih začela nizati že v naslovu, se zdijo odveč. Morda piscu pomenijo zamolčanje logičnega, bralcu pa sugerirajo nekaj nasprotnega - da pesnik pravzaprav ne ve, kaj bi rad postavil v pesem. Tripičja je treba zelo skopo in zares odmerjeno ( s točno določenim razlogom, ki je jasen tudi bralcu) uporabljati, drugače kaj rada pripomoroje k temu, da bralec dobi o pesmi napačen vtis.
LP, lidija
Na to (po pravici povedano) niti pomislila nisem ... zame so tripičja samo zamolki.
Če pa prinašajo tudi nejasnosti, lahko seveda popravim. :)
LP, Shadow
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!