Danes dopoldne sem šel na sprehod.

Od naše hiše sem se po nekaj 100 metrih odločil,

da jo mahnem proti gozdu.

Ko sem se približal gozdni meji

sem nenadoma zaslišal

vpitje otrok, bile so maškare,

ki so se igrale na našem novem športnem parku.

Odločil sem se, da grem skozi park,

kakor sem tudi prvotno nameraval.

Ko sem bil nekako na sredini igrišča

sem kakih 20 korakov od sebe opazil zanimiv prizor:

na majhnem vrtiljaku je sedela hudička z vilami,

ki so jo poganjali trije angelčki.

Ker sem na svoji levi zaznal

poglede vzgojiteljic,

sem raje prekinil z opazovanjem

in krenil dalje.

(priznam, da me je mikalo, da bi ta prizor

z vrtiljakom fotografiral)

Ko sem že skoraj iztopil iz športnega parka,

me je tam nagovorila neka punčka, rekoč:

"Oo, vi pa rajši pejte ven," mi je rekla hudomušno

in jaz sem precej presenečen izdavil iz sebe samo: "Kaj?"

"Nič." je rekla

in odkorakal sem dalje.

Matej Krevs