Nihče
me ne lovi,
a vendar bežim,
nihče
me ne gleda,
a mi je vseeno nerodno,
Nihče
me ne bo testiral,
že dolgo več nisem v šoli,
a imam vseeno tremo.
Neko izgubljeno ravnotežje,
ki me razžira
in vedno znova opozarja,
da je še prisotno
in jaz ga vedno
znova odganjam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!