Pokličeš, prideš, vzameš, greš.
Vsakič ko zaloputneš vrata,
se delček moje morale
in samospoštovanja
in domačih vrednot
utopi v umazaniji na moji rjuhi, na pultu, mizi, na tleh…
Ti – moja bolna obsesija,
ne šparaš besed, niti udarcev.
Pokvaril si me za vse druge,
da me boš imel vsak vikend le zase.
In jaz se ne upiram…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Parisette
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!