ko sem vstopil
v doseg njenih rok
me je pogladila kot psa
ki se je strgal z verige
dolgotrajne potrpežljivosti
zadržala je prste
na meji med resnico in iluzijo
kot da je prav tu
v tej črti
vsa njena misel
njen pogum
in tista melodija
ki sva jo zaslišala
globoko
v sebi
je zazvenela
v resnici
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ljubica Ribić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!