na meji s svobodo

 

 

Skozi osamljeno okno

pronica nagajiva misel

predpomladnega dne.

Za temno zeleno zaveso

polnokrvnost,

radoživi sijaj,

topla strast zlate krogle.

Žongliranje peklenskega vzorca

z biti in ne biti;

... bolno jedro

koreniči svoje lovke

globoko pod površje ...

peščena ura odločno

in hitro sipa drobni pesek,

odločitev pa

leno

zbira korake

navkreber ...

... vse tja,

do sončnega zahoda.

 



 

petja

Komentiranje je zaprto!

petja
Napisal/a: petja

Pesmi

  • 26. 02. 2014 ob 13:45
  • Prebrano 883 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 187.08

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!