na meji s svobodo
Skozi osamljeno okno
pronica nagajiva misel
predpomladnega dne.
Za temno zeleno zaveso
polnokrvnost,
radoživi sijaj,
topla strast zlate krogle.
Žongliranje peklenskega vzorca
z biti in ne biti;
... bolno jedro
koreniči svoje lovke
globoko pod površje ...
peščena ura odločno
in hitro sipa drobni pesek,
odločitev pa
leno
zbira korake
navkreber ...
... vse tja,
do sončnega zahoda.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 26. 02. 2014 ob 13:45
- Prebrano 793 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.08
- Število ocen: 8
