V VRTINCU ŽELJA

Kot kralj stojim na piedestalu,

od koder za višjim dosega več ni,

okoli mene pečine, prepadi

vrniti v nižine si telo ne želi.

Začuden odnos se v trenutku pojavi,

vsi vodje sveta so pohlepni luči,

ne prepustijo zlahka vodstvo novincu,

ko pride čas, da jih odstop dohiti.

Premnogim je navdih živeti v slavi,

ta opojnost jih žene v srditi boj,

na kraju vendarle nekdo le uvidi,

da se boril je ves čas s seboj.

Kako lepo bi vsem nam postalo,

če bi posebnost vsak v sebi zvrstil,

ne bi želel biti isti nad istim,

rajši drugačnost bi v sebi gojil.

tomi