Ne, gospod ne desnega lica
Razmišljam
po človeško.
Delujem
po živalsko.
Hodim
mimo dnevov,
sapa mi počasi pojenja,
počasi odmiram.
Postajam sključena
od sesedanja kosti.
In vse bolj
me telo boli.
Za dušne zadeve
hodim k maši,
a še vedno
ne nastavljam
desnega lica,
kakor ući
naš gospod župnik.
Kakor tudi o tem,
da ljubimo
svoje sovražnike.
Jaz jih preziram,
ker jim nikoli
ni dovolj
prizadejati mi
bolečine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 25. 02. 2014 ob 06:47
- Prebrano 654 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 267.58
- Število ocen: 10
