Kakor vihar je odpihnil
Milni mehurček mojih želja.
Razpočil je utrinek časa
In skoval načrt da poruši se stena.
Ne razumem vsega kar je pomembno
In ne razmišljam o vsemu
Kar pridiga cerkev.
O sebi, morda,
O tebi še več,
a o koncu sveta,
nikoli, še takrat ne,
ko smrt pricurlja čez travnike sem.
Smrt ni konec.
Je začetek,
je pot domov.
Srečno!
In hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!