Komaj gledam
skozi svoje oči,
vedno bolj ozko
gledam okolico ...
Telo počasi
izgublja svežino,
moja roka je težka ...
Psiha ne pridobiva
na mentalnih svežini,
počasi, a vztrajno
se moj svet potopi
v novo dimenzijo ...
Predlagam da se malo razmisli o besedah: psiha, mental in dimenzija, ki tako "krhko" liriko bolj približajo znanosti, kot k umetnosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: primosrajtmajerevski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!