Imela si
Imela si velike oči žalostnega psa majhna ušesa nočnega skovirja pordela lica zgodnjega tulipana spete lase požetega žita prazno denarnico (in v mislih kapučino s spiralo čokoladnega črtala) v roki vrečko kruha, mleka, makaronov, čokolina in željo da bi bila lahka kot dvogramski kolibri čeprav si se pognala v beg pred varnostniki kot noj
In mi samo gledamo in nas prizadene, celo tako močno, da zapišemo. Pesem.
Le kaj bi bilo, če ne bi bilo poezije. Zdaj in v vseh časih. /A veš, da me spominja na Kajuha..., te dni in ta čas, ko ga je polno okoli nas... (haaa! pa še rima se...)/
Hvala, Peter ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
- 20. 02. 2014 ob 22:21
- Prebrano 1291 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 541.9
- Število ocen: 18