Preresen format mi kažeš,
ko vzdihuješ med padanjem dežnih kapelj ob steklo …
Pretog si za moj portret nedolžnega dekleta,
ujetega med nabiranjem lanskoletnih marjetic.
In ni dobro postavljati preglobokih vprašanj,
če nanje ne poznaš odgovorov,
samo zmedeš že tako zmedene mimoidoče,
tvoj glas pa zamre sredi udarjanja peruti letal.
Zamegljene oči imaš, moj dragi …
kako naj bo to slika veselja?
Preveč teže na obrveh in koži …
naj rišem mladost po spominu?

Praznina zna jemati življenja,
preljubi jaz.

Helena Zemljič (MalaSenca)